Ne bom lagal. Zakaj bi? Ni neka finta, ker res ni. Evo. Smo? Smo. Evo. Tole bi Marko komot napisal sam. Mah. Kaj napisal. Naflodral. Iz rokava. Samo teklo bi. Aha. Gladko, lagano, brez problema.

Ampak ne. Marko je raje prepustil, preložil, pretankal, da to njegovo mlado, ampak iber resno zgodbo popiše nekdo drug. Jaz. Nekdo, ki ljubi Instagram filtre in pod besedo triatlon razume tri kafiče zaporedoma. Če bi jaz updejtal tako svoje tekste kot on zadnje tri koncertne sezone on daljša seznam svojih koncertov …

Marko Alpner, foto: Damjan Končar / 2016 © Damjan Končar

Marko pove več kot tisoč besed. Ne njegova slika. Že on pove več kot tisoč besed. Aha. Jap. Legenda v nastajanju? Morda. Vsekakor pa ima pubec hudo dolg rok trajanja s fotkami, ki vam narišejo točno 1000 besed. Petindvajset let. Zdrava pamet. Obilo energije. In ono voljo do koncertov, ki ti je ne vzame nič.

Marko. Tip, ki mu slabo vest nabije, ker Uroš Škerl – Hipi v Hamo & Tribute 2 Love nikoli ni fer osvetljen. To so ti talenti. Mladi, zagnani, zaljubljeni profiči. "Na Siddharti sem bil najbolj tepen v življenju. Nikoli še tako kot tam. V Cvetličarni… Toplo odsvetujem. Ali pa na Niet. Če hočeš dobro fotko, boš seveda šel. Je vredno. Tudi če kasneje pol fotoaparata manjka," pravi model, ki z veseljem nabira modrice. V roke bo vzel karkoli bo pri roki. Spoštoval kolege, jim odstopil prostor. Taki. Pošten pubec.

Zato je Marko Alpner fotograf, ki morda nekega dne – ko bo svet pošten – ne bo rabil limat svojega podpisa čez fotke. Bo vidno na daleč in vsem. Da je to fotkal on. Tekač. Fotka. Špil. Šus. To. Je. Marko. Alpner.

-Jaša Lorenčič